Wednesday, May 1, 2024
25.3 C
Port-Vila
Wednesday, May 1, 2024
More

    East Malo i kwestenem namba tri push blong kakae

    Shotej blong kakae hem i stil wan isiu long east Malo, six manis afta long Saeklon Harold.

    Chairman blong Community Disaster Climate Change Committee long East Malo, Peter Lele, i talem se ol pipol long eria ia i stil gat shotej long kakae from ol wild animol olsem pig i kakae flatem ol kakae long karen.

    Hem i talem se oli bin planem ol seeds mo cuttings we food cluster long agriculture dipatmen i bin distributum, stret afta long saeklon mbe ol wild pig i pusum everiwan mo kakae everi wan.

    Malon Rasu, Area Secretary long east Malo, i talem se hem ia hem i wan narafala disasta bakeken we ol pipol long east Malo oli stap fesem naoia.

    Hem i talem se wael ol pipol i kontinu blong riplan mo fensem ol karen blong olgeta, oli stap dipen naoia long ol famili aotside long Malo we oli stap kontribute long smol kakae olsem rice.

    Mr Lele i talem se isiu ia i afektem lening blong ol pikinini tu long scul.

    “Long komuniti blong mi, i gat wan scul we plante long ol tija long scul ia, i reisem konsen se plante pikinini oli nomo stap atendem klas olsem bifo long saeklon,” Mr Lele i talem.

    Hem i talem se ol tija i bin aprojem ol perens blong ol pikinini ia mo faenmaot se i gat shotej long kakae we i mekem se pikinini i nosave ko long scul.

    Mr Lele i talem se plante perens i bin talem se from i gat shotej blong kakae, oli mas manejem kakae long hom.

    “Sam long ol perens ia i talem se oli stap gat tu meal nomo long wan dei,” Mr Lele i talem.

    Hem i talem se ol pikinini i no save sofaev wetem tu meal ia from wan pikinini, hem i nidim kakae blong wokbaot sam distens blong kasem scul.

    “Hem i nidim eneji ia tu blong lan insaed long klasrum.”

    Mr Lele i talem se sam pikinini i mas askem blong lego skul eli from oli hangre.

    “Mi faenemaot se tete, plante long ol animol we bifo ol mein kakae blong olgeta hem i mit nomo mbe naoia oli kakae ol vejetebol mo grins long karen,” Mr Lele i talem.

    Mr Lele i kol long National Disaster Management Office blong save sapotem olgeta, blong adresem isiu blong kakae long east Malo.

    Hem i talem se afta long seken push blong kakae, food cluster long agriculture dipatmen i bin promesem olgeta se bae i gat namba tri push blong kakae.

    Hem i talem se mbe kasem tudei, i nogat eni ting i hapen yet.

    Rocky Jean Neveserveth, long National Disaster Management long Santo, i talem se namba tri push blong kakae i no bin save hapen from finance dipatmen long Vila i talem se emergency fund hem i vinis.

    “Mifala i stap dipen nomo long finance blong yumi long Vila. From finance long Vila i talem se mifala i save mekem namba tri push mbe ol funds blong emergency i finis,” Mr Neveserveth i talem.

    Hem i talem se isiu blong kakae i no hapen nomo long Malo mbe long West Coast Santo mo sam pat blong Luganville we Municipal Emergency Operation Center nao i lukluk long olgeta.

    Mr Neveserveth i talem se naoia oli stap wok wetem food cluster long agriculture blong ko mekem wan mo ful asesmen blong faenem ol haoshol we oli rili stap long nid mo adresem isiu ia.

    Letest

    Sport

    More article

    • https://radio.vbtc.vu/radiovanuatu
    • Radio Vanuatu
    • Ol Radio Stesen
    • https://radio.vbtc.vu/paradisefm
    • Paradise FM
    • Ol Radio Stesen
    • https://radio.vbtc.vu/femmefm
    • Femme Pawa
    • Ol Radio Stesen